Razvijanje branja pri skupinah prebivalcev s posebnimi potrebami

Zaznavne zmožnosti značilno zaznamujejo posameznikov razvoj pismenosti. Ravni pismenosti v določenem okolju pomembno sooblikujejo tudi prebivalci s posebnimi potrebami, tisti z motnjami zaznave, a tudi tisti z gibalnimi ovirami, drugačnim maternim jezikom in kulturo ter tisti iz socialno zanemarjenih okolij. Njihovi uspehi pri razvijanju pismenosti se izgubijo v povprečju, pogosto pa ostanejo neopažene tudi njihove težave.

Med razvijanjem bralne pismenosti lahko prepoznamo dve glavni skupini s posebnimi potrebami (prim. Smernice za lažje berljivo gradivo, ZBDS, 2007) in sicer osebe s posebnimi potrebami, ki lažje berljivo gradivo potrebujejo stalno, ter tiste, ki lažje berljivo gradivo potrebujejo le v določenem obdobju, npr. za prebuditev zanimanja ali kot vajo.

Pri posvetovanju leta 2013 se bomo posvetili osebam s posebnimi potrebami, ki lažje berljivo gradivo potrebujejo stalno, in sicer predvsem senzorno oviranim osebam ter intelektualno oviranim osebam. Posebej nas zanimajo skupine, v katere spadajo:

• gluhe in naglušne, slepe in slabovidne, gluhoslepe osebe;
• osebe z govorno-jezikovnimi motnjami;
• osebe z motnjami pozornosti, motorike in zaznavanja;
• osebe z avtizmom;
• starejše, deloma dementne osebe.

Leta 1993 so Združeni narodi sprejeli dokument Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov in drugih ljudi s posebnimi potrebami (The Standard Rules on the Equilization of Opportunities for Persons with Disabilities), ki sicer ni obvezujoč, a predstavlja mednarodne norme, če ga bo uporabilo večje število držav. Je skupek dvaindvajsetih pravil, ki se dotikajo pogojev in potreb za enakopravno udejstvovanje v družbi, področij, načinov in nadzora izvajanja strategij. Pravilo št. 5 tako pravi, naj države razvijajo strategije, s katerimi bo različnim skupinam oseb s posebnimi potrebami omogočen dostop do informacijskih storitev in dokumentov, ter spodbujajo medije, še zlasti televizijo, radio in časopise, da bodo njihove storitve čimbolj dostopne vsem. Pravilo št. 10 priporoča, naj bodo osebe s posebnimi potrebami vključene v kulturne dejavnosti na enakopravni osnovi, države pa naj razvijejo in uporabijo metode, s katerimi bodo književnost, film in gledališče približale osebam s posebnimi potrebami.

Ker menimo, da o bralcih s posebnimi potrebami še nismo dovolj glasno spregovorili, vas vabimo, da z nami na strokovnem posvetovanju Bralnega društva Slovenije ob 8. septembru 2013, svetovnem dnevu pismenosti, delite svoje znanje in izkušnje.

Prispevke bomo razvrstili v dva tematska sklopa.

Prvi tematski sklop: PROBLEMATIKA RAZVIJANJA PISMENOSTI

• Ali je mogoče poenotiti potrebe različnih skupin?
• Ali je mogoče metode razvijanja bralne pismenosti ene posebne skupine uporabiti tudi pri drugi?
Zanima nas:
pregled motenj in ovir razvijanja branja in skupnih značilnosti razvijanja pismenosti;
državna prizadevanja za enakopravno vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbeno dogajanje.
• Ali so osebe iz omenjenih skupin primerno vključene v programe razvijanja pismenosti in so jim informacije enako dostopne?
Zanima nas:
problematika opismenjevanja, od razvoja programov do vključevanja oseb s posebnimi potrebami v programe;
vpliv tehnologije na razvijanje bralne pismenosti;
usposabljanje učiteljev za opismenjevanja oseb s posebnimi potrebami;
dostopnost informacij za osebe s posebnimi potrebami in vključevanje teh oseb v javno dostopne informacijske poti in vire.

Drugi tematski sklop: USPEŠNOST RAZVIJANJA PISMENOSTI PRI POSAMEZNIH SKUPINAH

Razlike med različnimi bralnimi težavami zahtevajo poznavanje posameznih skupin in skrbno izbiro metod, ki prispevajo k zmanjševanju težav in k razvijanju pismenosti do ravni, ki jo posameznik zmore doseči. Na osnovi izkušenj je obveljalo splošno spoznanje, da je več skupnih elementov, ki skupine povezujejo, kot tistih, ki jih ločujejo.

Vabimo vas, da s prispevkom predstavite svoje izkušnje razvijanja pismenosti pri določeni posebni skupini:

• kako spoznavate njene zmožnosti in kako razvijate zmožnosti za branje;
• katere metode za razvijanje branja so se izkazale za uspešne;
• kako se osebe vaše skupine vključujejo v programe opismenjevanja in kako premagujejo težave pri dostopnosti informacij;
• kako je vaši skupini zagotovljena dostopnost bralnih virov oziroma informacij;
• katere posebne tehnologije uporabljate in kako (računalnik /interaktivne programe/ elektronske bralnike);
• kako omogočiti otrokom s posebnimi potrebami, da bi bili v obstoječem šolskem sistemu uspešni;
• kje in kako pridobivate znanje za razvijanje pismenosti oseb vaše cilje skupine;
• s kom (strokovnjaki, inštitucije) sodelujete in na kakšen način.

Izbrani prispevki iz obeh sklopov bodo objavljeni v tematskem strokovnem zborniku, avtorji pa jih bodo predstavili na posvetovanju Bralnega društva Slovenije ob svetovnem dnevu pismenosti, 8. septembru. (Ker je 8. september 2013 nedelja, se bomo morali izneveriti tradiciji, da imamo strokovno posvetovanje točno tega dne – predvidoma bo 9. septembra 2013.)

Najavo prispevka (do 120 besed) pošljite najkasneje do 22. oktobra 2012 na elektronski naslov veronika.rot-gabrovec@guest.arnes.si. Upravni odbor Bralnega društva Slovenije bo pregledal prijave in najkasneje do 15. decembra boste obveščeni, če bo vaš prispevek uvrščen na posvetovanje. Rok za oddajo člankov je 1. februar 2013.

Dr. Zoltan Jan,                                                                             Dr. Veronika Rot Gabrovec,
predsednik BDS                                                                          koordinatorka

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.