Simpozij o branju – Glasgow (Škotska), 11. januar 2013

Simpozija se je udeležilo okoli 90 udeležencev: predstavniki ameriške bralne zveze, evropskih nacionalnih društev, britanski univerzitetni profesorji, učitelji in vzgojitelji ter študenti. Po kratkem pozdravnem nagovoru predstavnika univerze Strathclyde Donalda Christieja, ki je še posebej poudaril, da je univerza gostiteljica edina škotska univerza, ki je bila ustanovljena v dobi razsvetljenstva, smo z zanimanjem prisluhnili, kaj nam bo o svojem ustvarjanju za otroke in poučevanju povedal pisatelj Steven Layne (Judson University).

Predavanje o  povezavi med svojim življenjem in fikcijo ter o pristopih, ki jih uporablja pri delu z mladino in študenti, je Layne naslovil Kako zanetiti strast za pisanje. Po živahnem nastopu, kjer so se učinkovito prepletali literarna pripoved, ilustracije, osebna izkušnja in predavanje, smo poslušali prispevke o nespodbudnih rezultatih raziskav o poučevanju pisanja v Britaniji (Henrietta Dombey z univerze v Brightonu), o zgodovini in sedanjosti poučevanja pisanja na Švedskem (Lena Ivarsson z univerze v Härnösandu) in o medpredmetnih povezavah pri opismenjevanju in prizadevanju za boljšo funkcionalno pismenost – o pouku branja in pisanja v okviru geografije je govorila domačinka Clare McAlister z Univerze Strathclyde.

Učbeniško serijo, ki ruskim srednješolcem prinaša nove pristope k pouku pisanja, je predstavila Elena Ovčinikova (Bralni center v Moskvi), o zgodnjem opismenjevanju skozi didaktično igro v Estoniji sta govorili Kadi Lukanenok in Meeli Pandis (Univerza v Talinu), o pomenu pisne povratne informacije študentom, ki se uče akademskega pisanja, je govorila Amanda French (Univerza v Wolverhamptonu), zadnja pa je nastopila Sue Ellis (Univerza Strathclyde) z razmišljanjem o vrednotenju in preverjanju pisnih zmožnosti na Škotskem.

Nekaj zanimivih poudarkov po izboru poročevalke (bralci, razmislite, koliko navedeno drži tudi za in pri nas!) :

  • Steven Layne trdi, da prav vse v našem življenju vodi k pripovedovanju zgodb  –  mi jih moramo le še zapisati. (Priznal je, da tudi pri pisateljih zgodbe pogosto čakajo v inkubatorju, preden pridejo na papir in v knjigo.)
  • Učenci se z različnimi besedili srečujejo pri večini  šolskih predmetov, zato se morajo z opismenjevanjem zavestno ukvarjati prav vsi učitelji.
  • Sedemletni otroci, ki pridejo v Estoniji v prvi razred, pogosto ne znajo pisati (ne obvladajo motorike), znajo pa tipkati.
  • Cilj opismenjevanja je pogosto uspešno opravljen končni test, ne pa pismeni učenci.
  • Predavatelji v svoji povratni informaciji uspešnim in sposobnejšim učencem pogosteje komentirajo  vsebino pisnega izdelka, šibkejšim in manj sposobnim pa predvsem slovnične in pravopisne napake.

(VRG)

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.