V Monsu, v belgijskem mestu – »katerega srce bije močneje«, kot so zatrjevali organizatorji – je potekala bienalna, tokrat 17. evropska konferenca o branju, ki so jo organizirali Frankofonska sekcija Belgijskega bralnega društva (BELFRA/ABLF – Belgian Reading Association, Francophone section) in Inštitut šolske administracije na Univerzi Mons (INAS – Institut d Administration scolaire) ter Zveza evropskih bralnih združenj (FELA – Federation of European Literacy Associations) in Evropski komite za mednarodni razvoj IRA (IDEC – International Development in Europe Committee of the International Reading Association).

V kraju Mons je gospa Strahinič dobila nagrado

17. evropska konferenca o branju, Mons, 31. julij – 3. avgust 2011, mons2011

Projekt Romi, povabljeni v knjižnico Ljudske knjižnice Metlika je dobil nagrado IDEC; prevzela jo je Marta Strahinić, ki je projekt na konferenci tudi predstavila.

Na vsaki evropski konferenci o branju – torej tudi bienalno – je podeljena nagrada IDEC enemu od uspešnih inovativnih projektov v Evropi, ki promovirajo branje. Tokrat je nagrado IDEC dobil projekt Romi, povabljeni v knjižnico Ljudske knjižnice Metlika. Nagrado je prevzela Marta Strahinić, vodja projekta in vodja Ljudske knjižnice Metlika, ki je na konferenci projekt tudi predstavila.

Konference se je udeležilo okrog 500 udeležencev z vseh koncev sveta, seveda pa največ iz Evrope. Poleg Marte Strahinić je na konferenci iz Slovenije aktivno sodelovalo še šest udeleženk:

Tanja Jelenko – slovenska predstavnica v IDEC; s posterjem Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki – didaktični pristopi h književnim besedilom o drugačnosti/Diverse, marked, lonesome and accentric – the strategies of reading text refer to the theme of diversity among people;

Božena Kolman Finžgar in Silva Kos iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica, z referatom Kdo je napravil Vidku srajčico; spodbujanje branja v rejniških družinah/Who has made e new shirt for Videk; motivating foster families to read;

Barbara Hanuš z OŠ Livada v Ljubljani, z referatom Razvijanje bralnih sposobnosti pri

učencih priseljencih/Improving reading skills of immigrant pupils;

Tilka Jamnik in Tjaša Urankar iz Javna agencija za knjigo RS, z referatom Rastem s knjigo/Growing up with a book.

Konferenca je imela temo oz. naslov Pismenost – različnost / Literacy – diversity: pismenost kot izraz različnosti, izraz različnosti v pismenosti, različnost kultur, jezikov, teorij, metod in uspešnih praks na tem področju … ustreza pa tudi motu Evropske Unije Združeni v različnosti/United in diversity.

Kot je navada na evrospkih konferencah o branju, smo slišali tri plenarne referate, sicer pa je delo potekalo v mnogih časovno vzporednih seminarjih, okroglih mizah, simpozijih, delavnicah in predstavitvah posterjev, in sicer v naslednjih tematskih pod-skupinah: programi za zgodnje oz. pred-opismenjevanje; družinska pismenost; sodobna tehnologija in pismenost; pismenost in demokracija; težave in nezmožnosti pri učenju branja; govor in psimenost; večjezična in večkulturna pismenost; procesi in razvoj opismenjevanja; ocenjevanje; izobraževanje učiteljev in pismenost; profesionalni razvoj; knjižnice in pismenost; učitelji branja in učne strategije; šole s primeri dobre prakse; sodelovanje v razvoju pismenosti med evropskimi državami; pismenost odraslih; drugo.

Plenarni referati so bili naslednji: Emilia Ferreiro (Mehika: The diversity of languages and the written word: an education challenge for initial literacy)je predstavila, kako otroci opazijo različne jezike in pisave, kar je treba izkoristiti pri začetnem opismenjevanju. (Žal je bila referentkaz istim referatom, ki je bil prav tako otvoritveni, na 32. kongresu IBBY, septembra lani v Composteli). Victoria Risko (predsednica IRA, ZDA: What research tells us about the preparation of teachers of reading) je interpretirala ugotovitve raziskave o izobraževanju in o pripravah učiteljev branja: uspešnejši so tisti, ki se zavedajo pomena dobre bralne pismenosti in tudi tega, da je različnost izziv, ter se ves čas dopolnilno izobražujejo. Nathalie Baïdak (Belgija: Teaching literacy in schools in Europe: comperative analysis of education policies) pa je primerjalno analizirala izobraževalne programe in poučevanje pismenosti v različnih evropskih državah. Predstavila je novo publikacijo, ki jo je Eurydice izdal letos poleti in je dostopna na spletni strani http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice.

Sicer pa sta bila osrednja dva simpozija o vladnih programih opismenjevanja v osnovni šoli in o programih pred-opismenjevanja v vrtcih. Veliko vemo o pomenu pismenosti, v zadnjem času o izzivih v večjezičnih in večkulturnih okoljih, dostopna nam je ogromno izsledkov iz raziskav PISA itd., toda koliko in kako je vse to upoštevano v nacionalnih vladnih programih in čigavo znanje se v resnici upošteva pri njihovi pripravi?

Na prvem simpoziju smo poslušali predstavitve referentov iz Velike Britanije (iz Angliji in iz Škotske, ker nista enotni), Francije, Portugalske, Mehike, ZDA idr. Nis(m)o si enotni, kaj je dobra bralna pismenost (niso le definicije različne), vlade imajo različna pričakovanja. Absolutnih odgovorov seveda ni, pa tudi izsledki raziskav so pogosto nasprotujoči. Včasih se lokalna izobraževalna politika celo razlikuje od nacionalne; veliko je odvisno od prepričanja in izobraženosti učiteljev. Nekateri zagovarjajo informacijsko pismenost, drugi bolj splošno; nekateri so zagovorniki sintetičnih pristopov, drugi analitičnih. Na področju izobraževanja se pojavljata tako neoliberalizem (svoboda, tekmovanje, privatni sektor, marljivost, individualizem idr.) kot neokonservatizem (preteklost je bila boljša, vzgajati na tradiciji idr.) oz. prepletanje obeh. V evropskem prostoru so ves čas aktualne debate okrog definicije pismenosti, kaj danes velja za nepismenost, ugotavljanje vzrokv zanjo, merjenje števila nepismenih, itd. Sicer pa je bila v osemdesetih letih najbolj aktualna disleksija, v devetdesetih ugotavljanje vzrokov slabe pismenosti, nato pa je sledilo desetletje, ko je bila najbolj pomembna pomoč bralcem s specifičnimi težavami. Najbolj presenetljivo je (ali pa tudi ne?!), da pri pripravi nacionalnega kurikula pismenosti ponavadi obveljajo mnenja staršev, članov ministrstev, tudi ministrstva za zdravje, statistikov in ekonomistov, najmanj pa znanja raziskovalcev in učiteljev pismenosti.

Podobna je situacija tudi na področju nacionalnih kurikulov pismenosti za vrtce. Nastopili so referenti iz Švedske, Portugalske, Madžarske, Velike Britanije, Grčije, Nemčije idr. V grobem gre za dva pristopa: družbeno-pedagoški, ki si prizadeva otroka razviti čim bolj po njegovi meri in obenem vsestransko (osnova za vseživljenjsko učenje) in pred-priprava na osnovno šolo (skolarizacija vrtca, zgodnje usmerjanje). V zvezi s pismenostjo in s pripravami na opismenjevanje otrok v vrtcih je bilo poudarjeno, da se zmožnosti sporazumevanja ne razvijajo vse istočasno, in kako je pomembno, da se otrok temeljito (na)uči maternega oz. prvega jezika, vse od izgradnje identitete do kasnejše dobre pismenosti in uspešnega učenja. Sicer pa v glavnem poudarjajo, da je zgodnje učenje zelo pomembno, ker »ura zamujena ne vrne se nobena«.

Tako v vrtcih kot v nižjih razredih osnovne šole v večjezičnih in večkulturnih skupinah otrok si je treba na začetku šolskega leta vzeti vsaj šest tednov, da se otroci identificirajo vsak s svojim prvim jezikom, preden začnemo z učenjem jezika okolja in s poučevanjem v tem jeziku. Za dobro bralno pismenost otrok je pomembna tudi pismenost družine, zato si v migrantskih in begunskih družinah prizadevajo za razvoj osnovne pismenosti v novem/drugem jeziku/ v jeziku okolja. Sicer pa spodbujajo družine k branju – podobno kot pri nas – tako šole kot knjižnice in različni bralni projekti ter programi.

Razumevanje vloge in delovanješolskih knjižnic je v mnogih državah podobno kot pri nas: KIZ in povezovanje s šolskimi predmeti. Šolska knjižnica je prstor branja za slehernega otroka, ne glede na njegov prvi jezik.

Ob vsem je najbolj pomembno izobraževanje učiteljev o pismenosti in »različnosti«: za večjezično in večkulturno situacijo, za delo z otroki s posebnimi potrebami, s specifičnimi učnimi težavami itd. Številna so bila poročila o primerih dobre prakse z bralno uspešnih šol, prikazi dosežkov pedagogike branja, metod, strategij in oblik dela.

Več referentov je predstavilo opismenjevanje gluhih otrok, njihove specifične težave pri branju, povezane s slabše razvitim govorom; sicer se pa po bralnih navadah ne razlikujejo od polnočutečih (eni so strastni bralci, drugi berejo manj radi).

Povezovanje z mediji in informacijsko tehnologijo, internetom ipd. je redko deležno pozornosti. Prav tako je manjše zanimanje za sama besedila. Nekaj je bilo referatov o disleksiji in celo o biblioterapiji. Pozornosti so deležne vse skupine prebivalstva, razen mladostnikov in aktivnih odraslih srednjih let.

Tudi na tej konferenci se je zvrstilo nekaj kulturnih in držabnih dogodkov: slavnostni začetek konference je obogatil Accroch Quartet, ki nam je izvedel koncert etnično zelo različnih skladb; osrednji družabni večer naj bi spominjal na pojedine na Brueglovih platnih; zasebno smo si ogledali stari Mons znotraj nekdanjega obzidja (mesto ima kar tri kulturne spomenike na seznamu Unesca!), obiskali smo Van Goghovo hišo v kraju Cuesmes, 4 km južno od monsa, kjer je Van Gogh kot protestantski pridigar živel 15 mesecev med revnimi družinami rudarjev in tedaj »se je odločil«, da bo postal duhovnik … konferenca pa se je zaključila s povabilom na 18. evropsko konferenco o branju, ki bo v švedskem mestu Jönköping, 6. – 9. avgusta 2013, z naslovom New Challenges – New Literacies/Novi izzivi – nove pismenosti.

Mag. Tilka Jamnik

 

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.