Odmev na strokovni posvet Branje za znanje

by | Okt 1, 2023 | Naslovnica, Novice

V Bralnem društvu Slovenije (BDS) smo tudi v letu 2023 pripravili nacionalni strokovni posvet in usposabljanje Branje za znanje, ki je bilo hkrati tudi uvodni dogodek v šesti tradicionalni Nacionalni mesec skupnega branja 2023 (NMSB).
Nacionalni posvet Branje za znanje  smo v BDS pripravili v sodelovanju s soorganizatorji in partnerji: s Filozofsko fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani in Pionirsko, centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana ter s sofinanciranjem Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Posvet je enako kot leto prej potekal v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani kot celodnevni dogodek ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembra 2023. Bil je vključen tudi v Katis (Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje) kot del stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Napovedali smo ga tudi na Kulturnem bazarju spomladi.
Kot pove že naslov, smo se posvetili predvsem besedilom s področja neleposlovja. Po uvodnih nagovorih predsednice BDS mag. Savine Zwitter, predsednika Društva bralna značk- Slovenije-ZPMS pisatelja Marka Kravosa, Tjaše Urankar, zadolžene za področje Bralne kulture na Javni agenciji za knjigo, in namestnice direktorja Zavoda za šolstvo RS Stanke Preskar je sledil vsebinsko bogat del s predavanji in predstavitvami dobrih praks.
Kot plenarna govorka je najprej nastopila dr. Tina Bilban (Brati znanost, brati svet), ki je izpostavila nekaj zanimivih tem, npr. s katerimi izrazi v slovenščini poimenujemo neleposlovje: strokovna literatura, stvarna literatura, informativna literatura, znanstvena in poljudnoznanstvena literatura, poučna literatura  ̶  vsi ti izrazi se uporabljajo v slovenščini, čeprav njihov pomen ni sinonimen, pogosto je povezan z naslovnikom. Dotaknila se je tudi področja števi)lčnosti tovrstnih knjig, predvsem za mlade, ter kritike in nagrad zanje, česar po njeni oceni pri nas izrazito primanjkuje. Zaveda se, da je del krivde tudi v zelo majhnem trgu za slovensko tovrstno produkcijo. Posebej izpostavi, da so priznanja zlata hruška podeljena posebej za poučne knjige, in sicer po dve na leto: za slovensko in prevedeno. Izpostavila je tudi pomen za sooblikovanje in širjenje besedišča, še zlasti v izvirnih delih.
O ustvarjanju izobraževalnih gradiv so na posvetu spregovorili dr. Sašo Dolenc (Moč zgodb: vpliv pripovedovanja na človeške možgane), dr. Samo Kreft (Pisanje poljudnoznanstvenih besedil in družbena angažiranost – je to dvoje združljivo?), dr. Kozma Ahačič (Branje neleposlovnih besedil in sodobni jezikovni pripomočki), dr. Samo Rugelj (Izbiranje in izdajanje knjig: med vizijo, iluzijo in realnostjo) in mag. Emica Antončič (Ne(prepo)znana poljudna znanost). Vsak s svojega zornega kota so osvetlili izdajanje neleposlovnih knjig: kako vplivajo na posameznika in družbo, kakšni jezikovni pripomočki so za slovenščino razviti v pomoč avtorjem, kakšni so pogledi založnikov na izdajanje.
O ponazoritvenih vsebinah so spregovorile dr. Ana Slavec (Statistična pismenost), dr. Marina Dermastia (Kako napisati najboljši evropski učbenik in druge zgodbe) in mag. Marija Nabernik (Ilustriranje strokovnih besedil). Zavedamo se, da so različne ponazoritvene vsebine bolj znane bralcem (npr. ilustracija), pri drugih pa razumevanje in poglobljeno znanje pri slovenskih bralcih močno šepa (npr. statistična pismenost).
Med primeri dobrih praks pa smo slišali dr. Gregorja Torkarja (Izsledki in priporočila projekta za kakovost slovenskih učbenikov), Roka Omahna (Prispevki na spletni strani MMC RTV Slovenija), prispevek mag. Tilke Jamnik, ki je bil prebran v njeni  odsotnosti (Branje glede na zanimanje),  mag. Darjo Lavrenčič Vrabec (Kako rastejo in zorijo (poučne) zlate hruške?) in Klaro Jan, mag. (Vešče, cumprnice in mrtalače – poljudnoznanstvena ilustracija v kontekstu interaktivne digitalne knjige). Ti prispevki so odprli vpogled v posamezna področja, ki jih nakazujejo naslovi.
Za pomoč in podporo pri izvedbi posveta se zahvaljujemo Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in Zavodu RS za šolstvo, ki sta sofinancirala posvet, ter Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani za organizacijo.

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.