V letu 2013 smo že močno zakorakali v tretje tisočletje, pa se še vedno pogosto oziramo v preteklo stoletje. V preteklosti opazimo napake, iz katerih se lahko učimo, včasih v minulih dneh in dogodkih iščemo navdih, pogosto pa nadaljujemo zgodbe, ki so še vedno aktualne. UNESCO si že vse od ustanovitve Odbora za izobraževanja leta 1946 prizadeva za višjo pismenost, ki bi prav vsem ljudem zagotovila pravico do znanja kot bistveni pogoj za boljše življenje. Od leta 2003 do 31. decembra 2012 je pod okriljem Združenih narodov in z geslom »Pismenost kot svoboda« teklo prvo desetletje pismenosti, ob letošnjem mednarodnem dnevu pismenosti (8. septembra) pa gledamo v vse bližjo prihodnost in razmišljamo o pismenostih za 21. stoletje.

To stoletje za vse ljudi prinaša nove in do neke mere nepričakovane izzive večrazsežne pismenosti, ki poleg osnovnega branja in pisanja vključujejo tudi zmožnost branja in uporabe novih oblik digitalnih besedil, kakršna nam zadnji dve desetletji omogoča tehnološki razvoj. Strokovnjaki se strinjajo, da bo v prihodnosti prav uporaba tovrstnih besedil temelj za delovanje vseh družb znanja ter da bo nujna za trajni dostop do novega znanja in za osebno izpolnitev.

Najbrž je tudi zato pravkar minula 18. evropska konferenca o branju, ki jo je v Jönköpingu na Švedskem organizirala švedska bralna zveza SCIRA, potekala pod naslovom »Novi izzivi – nove pismenosti«. Če bomo namreč zanemarjali tehnološke dosežke stoletja, bodo šole in druge izobraževalne ustanove kmalu preveč zaostale. Koliko in kako bodo potem pismeni prihodnji rodovi? Eksperimentalno proučevanje digitalne pismenosti nam žal še ne omogoča popolnega odgovora na dve temeljni vprašanji, namreč KAJ poučevati in KAKO. Zato se letošnji UNESCO-v poudarek na pismenosti za 21. stoletje zdi več kot upravičen.

Bralno društvo Slovenije uspešno sledi svetovnim trendom in UNESCO-vim priporočilom. Zadnji dve strokovni posvetovanji (leta 2009 in 2011) je posvetilo vprašanjem, ki se odpirajo z večkodnimi sporočili v e-obliki in obravnavi slikovnih sestavin. Letošnje strokovno posvetovanje, ki bo 9. septembra v klubu CD, pa namenja vsem tistim, ki zaradi različnih posebnih potreb ne morejo biti uspešno vključeni v usvajanje pismenosti na večinskih šolah oz. potrebujejo dodatno podporo. S tem Bralno društvo Slovenije širi poznavanje opismenjevanja za prav vse mlade in odrasle in vključuje kar najširše skupine prebivalstva – kot to priporoča UNESCO! 

Dr. Meta Grosman, častna predsednica Bralnega društva Slovenije

 

»Nepismenost se je v zadnjih dvajsetih letih zaradi mednarodnih prizadevanj, da bi dosegli razvojne cilje ob prelomu tisočletja, zmanjšala. Danes zna 84 % svetovnega prebivalstva brati in pisati – leta 1990 je bilo pismenih le 76 %. V dvajsetih letih se je število nepismenih zmanjšalo za več kot 100 milijonov ljudi. A to ne zadošča. […] V enaindvajsetem stoletju je pismenost bolj kot kdajkoli prej temeljni kamen miru in razvoja. Pismenost je precej več kot zgolj prioriteta v izobraževanju – to je največja naložba v prihodnost in prvi korak  k vsem novim oblikam pismenosti, ki so potrebne v enaindvajsetem stoletju. Radi bi zaživeli v stoletju, kjer zna vsak otrok brati in s pomočjo svojega znanja postati samostojen. […] Ob tem mednarodnem dnevu pismenosti pozivamo vlade, da združijo moči in uresničijo sanje. To zahteva svežo finančno podporo, strategije, ki vključujejo vse prebivalstvo, nove in bolj inovativne ukrepe, popolno izkoriščanje novih tehnologij. Razvoj zadnjih let nam kaže, da je vse to mogoče, in UNESCO si z vsemi močmi prizadeva, da bi se tudi zgodilo.«

Irina Bokova, generalna direktorica, UNESCO

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.