18. evropska konferenca o branju, Jönköping, 6. – 9. avgust 2013:  http://www.scira.nu/index.php?option=com_content&view=article&id=76&Itemid=85

Bienalno – že 18. evropsko konferenco o branju je tokrat organizirala SCIRA (Švedsko bralno društvo) v sodelovanju z evropskim komitejem IRA (IDEC) in zvezo evropskih bralnih društev (FELA) ter seveda v sodelovanju z Univerzo v Jönköpingu, kjer je na Fakulteti za komunikacijo in učenje konferenca dejansko tudi potekala.

Zbralo se nas je okrog 300 udeležencev z vseh koncev sveta, od tega 200 aktivno, z različnimi prispevki. Kar 100 referatov je bilo iz Severne Amerike (72 iz ZDA, 28 iz Kanade), 15 iz drugih držav izven Evrope in torej le 85 iz evropskih držav. Predvsem ob velikem številu referatov iz ZDA se sprašujemo, koliko je bila konferenca zares »evropska«?! (in kaj tolikšen delež ameriškega »znanja« pomeni za Evropo). Iz Slovenije smo se konference udeležili: Barbara Hanuš, Andrej Jalen, Tilka Jamnik, Aksinja Kermauner, Božena Kolman Finžgar, Irena Miš Svoljšak in Veronika Rot Gabrovec.

Na svečanosti ob odprtju konference je bila podeljena – bienalna – Evropska nagrada IRA za za promocijo branja 2013 (IDEC Award 2013); prejel jo je irski bralni projekt Improving Deaf Children‘s Literacy Skills Using the Edmark Reading Programme (Izboljšanje pismenosti pri gluhih otrocih  z uporabo bralnega programa Edmark): z njim so šestim gluhim dečkom, ki jim je prvi jezik irski znakovni jezik, bistveno razvili bralno pismenost s programom Edmark:  http://www.proedinc.com/customer/productview.aspx?id=1068. Na osnovi vidno/slikovne predstavitve črk, besed, pisanih besedil idr. program razvija bralne zmožnosti in razumevanje. Nagrajeni program sta predstavili Tish Balfe (Special Education Departement, St Patric‘s College Drumcodra, Dublin) in Yvonne Mullan (National Educational Psychological Service, Blackrock, Co. Dublin). (Z veseljem se spomnimo, da je IDEC Award 2011 prejel projekt Romi povabljeni v knjižnico Marte Strahinić in Ljudske knjižnice Metlika.)

Naslov konference je bil Novi izzivi – Nove pismenosti (New Challenges – New Literacies). Tako je bilo največ pozornosti – poleg izsledkom iz mednarodnih in drugih raziskav pismenosti – namenjeno novim sodobnim družbenim medijem, ki zahtevajo tudi nove oblike pismenosti. Tako raziskovalce kot praktike (učitelje, knjižničarje idr.) najbolj zanimajo mladi v času obveznega izobraževanja (osnovna in srednja šola) manj univerza, nato predšolsko obdobje, komaj kaj pa odrasli (kakšnih pet referatov). Še vedno je aktualna tema bralna pismenost v multikulturnem in večjezičnem okolju, druge skupine otrok s posebnimi potrebami oz. ranljive skupine (npr. otroci z disleksijo, slepi in slabovidni) pa so bile na tej konferenci deležne komaj kaj pozornosti, morda smo o njih slišali pet referatov.

Poslušali smo štiri plenarne referate:  Elsie Anderberg (Jönköping University, Švedska), The Function of Language Use in Reading Comprehension (Funkcija rabe jezika v bralnem razumevanju); Jackie Marsh (University of Shieffield, Velika Britanija): Digital Futures: Learning and Teaching Literacy in the New Media Age (Digitalna prihodnost: učenje in poučevanje v dobi novih medijev): Donald Leu (University of Connecticut, ZDA): The new Literacies of Online Research and Comprehension: Reading with a lens to the Past and with a Lens to the Future (Raziskave in razumevanje nove online pismenosti: Branje s pogledom v preteklost in s pogledom v prihodnost); Stefan Samuelsson (Linköping University, Švedska): Behaviour – genetic Studies of Academic Performance in School Students: Implications for Professionals in Psychology and Education (Vedenjsko – genetske raziskave akademskega dela šolarjev: posledice za profesionalce v psihologiji in izobraževanju).

Sicer pa so predstavitve iz raziskav na področju branja, bralnih projektov, primerov dobre prakse idr. potekale v desetih (!) vzporednih sekcijah obliki referatov, okroglih miz, delavnic in posterjev, in sicer o naslednjih podtemah: pismenost in družbeni mediji/digitalna pismenost; izobraževanje učiteljev za poučevanje pismenosti; pismenost v drugem jeziku/branje in pisanje v tujem jeziku; bralno razumevanje; vsebina branja; zgodnja pismenost in razvoj pismenosti; družinska pismenost; pismenost odraslih.

  1. I.                    Mednarodno raziskovanje bralne pismenosti

Mednarodna skupina strokovnjakov je predstavila analizo podatkov iz raziskave PIRLS 2011 in jih primerjala z rezultati iz prejšnjih raziskav  (2001, 2006): bralna pismenost osnovnošolcev upada, vendar so ugotavljali le njihovo klasično bralno pismenost, medtem ko v letu 2016 načrtujejo že četrto mednarodno raziskavo pismenosti osnovnošolcev, ki bo vključevala e-besedila in ugotavljala tudi digitalno pismenost osnovnošolcev. Poročila PIRLS so dostopna na doma či strani Mednarodne bralne zveze (IRA) http://www.reading.org/general/CurrentResearch/Reports/PISAReport.aspx in tudi na domači strani Pedagoškega instituta http://www.pei.si/Sifranti/InternationalProject.aspx?id=20.

Prav zato, ker rezultati niso spodbudni, je bila leta 2011 ustanovljena EU High–Level Group of Experts on Literacy, ki ji je častno predsedovala nizozemska Princesa Laurentien. Skupina strokovnjakov je že poročala na posebni konferenci v Nikoziji, 5.-6. septembra 2012, na konferenci v Jönköpingu pa nam je Greg Brooks (Universiyt of Sheffield), eden od desetih  strokovnajkov v tej mednarodni ekspertni skupini, na kratko poudaril, da si je EU zastavila cilj, naj bi bili vsi prebivalci Evrope pismeni (zasebno, družinsko, družbeno), za kar naj si prizadevajo vsi, torej politiki, izobraževalne ustanove idr., saj je pismenost pomembna za kakovostnejše življenje posameznikov in ekonomsko uspešnost držav. Skupina priporoča: prizadevanja za oblikovanje pismenega okolja (dvigniti motivacijo za branje za užitek); dvig kvalitete poučevanja (za dosego čim bolj razvitega kritičnega branja); zagotavljanje participacije in vključenosti. Kritične so predvsem štiri t.i. vrzeli: socialno-ekonomska, migrantska, digitalna in vrzel med spoloma. Skupina priporoča osredotočenje na naslednje skupine prebivalstva: predšolski otroci (skrb za jezikovni razvoj, bralno spodbudno okolje, spodbujanje družinske pismenosti, idr.), prvošolci; adolescenti (vsak učitelje je učitelj branja, izbor pravega gradiva, še posebno za fante); odrasli. Končno poročilo v celoti in tudi povzetek v slovenščini najdete na: http://ec.europa.eu/education/literacy/resources/final-report/index_en.htm.

II. Družbeni mediji,  nove pismenosti  

Družbeni mediji, ki delujejo na ideoloških in tehnoloških temeljih interneta, se nenehno in hitro razvijajo, so vsesplošno dostopni in omogočajo prilagodljive tehnike komuniciranja (prinašajo vedno nove izzive), zahtevajo pa tudi vedno nove oblike pismenosti (definicija sodobnih sestavljenih pismenosti se tako rekoč dnevno spreminja). Od tradicionalnih se družbeni mediji razlikujejo zaradi posebnih značilnosti (internet, deiktičnost, multi in vse druge kombinacije, razumevanje njihovih prednosti z multi stališča), ki med uporabniki omogočajo večjo povezanost, s tem pa tudi večje sodelovanje in obenem večjo tekmovalnost. Toda po drugi strani pri družbenih medijih ni mogoče predvidevati modela oz. načrta glede interakcije med uporabniki, prav tako je ni mogoče nadzirati, zato je potrebna dobra razvita kritičnost.

Sodobna mladina, t. i. »digitalna generacija« raste s temi mediji, jih pozna in uporablja, navdušuje se nad njimi; otroci so že od malega v stiku s sodobnimi digitalnimi mediji, zato je treba v šoli te izkušnje upoštevati in nadgraditi, bolj kot kdaj koli so danes potrebni dobro usposobljeni učitelji, ki otroke naučijo kritične uporabe sodobnih medjev in kritičnega vrednotenja e-besedil, jih kritično usposobijo za sodobni svet in prihodnost. Obenem pa je seveda mladini treba razvijati klasično pismenost (ki uporablja posvem druge možganske centre kot digitalna pismenost), v motivacijo za branje klasičnih besedil pa najbrž  vključevati spet sodobne medije (digitalizirano pripovedovanje pravljic, iPad, MP3 idr.).  Poseben problem je razvijanje sodobnih pismenosti v državah v tranziciji in manj razvitih državh, kjer je klasična pismenost nižje razvita.

  1. III.                Razvijanje pismenosti v multikulturnem, večjezičnem okolju

Zaradi vse večje globalizacije, migracij, interneta in drugih medijev in tehnologij idr. je še vedno vse večji izziv, kako promovirati medkulturni dialog in kako razvijati sodobne pismenosti ter učenje in poučevanje v jezikovno in kulturno raznolikih okoljih; v vsakem primeru je treba predvsem upoštevati socilno-kulturni kontekst, iz katerega izhajajo učenci.

  1. Osnova dobro razvite bralne pismenosti

Jezikovno znanje je osnova za razumevanje vsebine in pomena prebranega ter učenja; za uspešno bralno pismenost si morata prizadevati tako dom (pomembno je družinsko branje!) kot šola (pomembna je dobro razvita sodobna pismenost in kritično vrednotenje, dobro izobraženi učitelji, vsak učitelje je obenem tudi učitelj branja). Poudarjajo pomen glasnega branja otrokom v predšolskem obdobju in pomen pogovora med mladimi bralci ter  mentorji.  Odrasli bralci so mladim zgled in najmočnejša motivacija za branje, sicer pa razvijamo zelo različne oblike motiviranja in promoviranja branja.  Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi dobro razvita sodobna knjižnica.

Spet se zelo poudarja pomen branja za užitek (torej nikakor ne le informacijsko branje za učenje!).  Tudi za našo deželo in za njeno Bralno značko pa so spodbudne vedno nove ugotovitve, da tudi v jezikovno šibkejših skupinah mladi radi berejo neobvezno, v prostem času, če so se jim le knjige zdijo zanimive (branje spodbuja jezikovni razvoj!). Tudi v revnejših okoljih je dostopnost knjig (torej razredne knjižnice, darovane knjige) velika spodbuda k branju.

19. evropska konferenca o branju bo čez dve leti v Celovcu. Veljalo bi razmisliti, da se Avstrijskemu bralnemu društvu v strokovni pripravi konference morda aktivneje pridruži tudi Slovensko bralno društvo …

Zapisala: Tilka Jamnik

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.