Strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije (BDS) za leto 2011 je potekalo na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra, v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pred samim posvetovanjem je Upravni odbor BDS organiziral občni zbor društva.

Občni zbor društva je pozdravila predstavnica Javne agencije za knjigo, gospa Tjaša Urankar, nato je v uvodnem delu mag. Tilka Jamnik v imenu Upravnega odbora BDS čestitala gospe Marti Strahinič, v.d. direktorici Ljudske knjižnice Metlika, ki je letos za svoj projekt “Romi, povabljeni v knjižnico” v Monsu dobila nagrado evropske zveze bralnih društev (IDEC) za inovativne in kreativne  projekte spodbujanja branja v Evropi.

Predsednica dr. Meta Grosman je podala kratko poročilo o delu društva v obdobju po zadnjem občnem zboru (september 2009 – avgust 2011), in sicer o sodelovanju pri študijskih pogovorih o branju in pomenu branja na knjižnem sejmu 2010, na Filozofski fakulteti in na raznih šolah, pa tudi o študijskem in organizacijskem delu za pripravo zbornika Vloga slikovnih sestavin pri sporazumevanju. Blagajničarka društva ga. Darja Cimprič je podala poročilo o finančnem poslovanju društva in ostalem delu, predsednica društva pa se ji je toplo zahvalila za delo in posebne zasluge.

Predsednica delovnega predsedstva dr. Silva Novljan je podala predlog upravnega odbora društva za dopolnitev statuta BDS s členom, ki omogoča imenovanje častnega člana in častnega predsednika. Po potrditvi predloga so prisotni člani BDS soglasno sprejeli tudi predlog upravnega odbora, da dr. Meta Grosman postane častna predsednica društva.

Osrednja točka občnega zbora so bile volitve predsednika BDS in članov upravnega odbora. Za novega predsednika BDS so vsi prisotni enoglasno izvolili dr. Zoltana Jana. Nova sestava upravnega odbora društva ima naslednje člane in članice: predsednica ostaja mag. Savina Zwitter, za tajnico odbora je bila izvoljena Irena Santoro, blagajničarka ostane še naprej ga. Darja Cimprič, na položaju vodje podružnice za Dolenjsko je član UO še naprej g. Jože Zupan, za primorsko podružnico ga. Nadja Mislej Božič, za štajersko pa dr. Tanja Jelenko. Za članico upravnega odbora je bila izvoljena še mag. Nataša Bucik. Na svojo željo je bila razrešena predstavnica BDS pri evropskih zvezah IDEC in FELA dr. Jelenkova, nalogo je sprejela dr. Veronika Rot Gabrovec. Kot častna predsednica z Upravnim odborom še naprej sodeluje dr. Meta Grosman. Imenovana sta bila tudi nadzorni odbor in disciplinska komisija. Novi upravni odbor se je takoj za mnogoletno plodno sodelovanje iskreno zahvalil predsednici društva, dr. Meti Grosman, in tajnici, gospe Vidi Gomivnik Thuma.

Po ustaljeni praksi je občni zbor razpravljal tudi o temi za naslednje strokovno posvetovanje, ki bo 8. septembra 2013. Potrjen je bil predlog teme “Razvijanje branja pri skupinah bralcev s posebnimi potrebami” in povabil vse člane društva in druge, da že sedaj razmislijo o možnostih sodelovanja na strokovnem posvetovanju leta 2013 s predstavitvami na to temo.

Po občnem zboru se je ob 9.45 uri pričelo strokovno posvetovanje, in sicer po napovedanem dnevnem redu. Prvi dve predstavitvi sta bili namenjeni bralni pismenosti dijakov in rezultatom raziskave PISA 2009. Najprej je poročala dr. Sonja Pečjak, nastopila je z referatom ‘Bralna pismenost dijakov pri branju različnih besedil: kaj nam pripoveduje PISA 2009’. Predstavila je nekatere posebnosti rezultatov, ki so jih pri tem projektu dosegli slovenski petnajstletniki, in osvetlila nekatere možnosti za izboljšavo doseženih rezultatov s posodobljenimi oblikami pouka pismenosti.

O rezultatih PISA 2009 je spregovorila tudi dr. Meta Grosman. Posebno pozornost je namenila posebnostim branja umetnostnih besedil in možnim spremembam pri pouku branja, ki bi prispevale k doseganju višje pismenosti pri slovenskih učencih.

Dr. Sonja Starc s Pedagoške fakultete v Kopru se je v svojem razmišljanju osredila na pomen slikovnih sestavin v večkodnih besedilih. Spregovorila je o tem, kako slikovna gradiva soustvarjajo pomen večkodnega besedila in kako spreminjajo in dopolnjujejo sporočilo besednega. Opozorila je, da je treba pri razumevanju združenih semiotskih virov večkodnih besedil hkrati razmišljati tako o kompoziciji in izboru posameznih struktur kot o pomenotvornih dejavnikih in upoštevati razmerja semiotskih sredstev.

O vlogi slikovnih sestavin v sporazumevanju mladih sta spregovorila dva kandidata doktorskih programov Filozofske fakultete. Anamarija Šporčič je obravnavala bloge kot oblike vizualne komunikacije med mladimi in opozorila, da so blogi lahko le rezultat avtorjeve nečimrnosti in želji po samopromociji, lahko pa odigrajo tudi mnogo pomembnejšo vlogo in posredujejo politična sporočila, vključujejo različne informacije in vodnike ali pa služijo za oglaševalsko orodje. Študija Davorina Dernovška ‘Vloga stripa v 21. stoletju’ pa je bila usmerjena v preučevanje prihodnjih oblik večkodnega sporazumevanja, ki književnemu stripu obljublja nove interaktivne oblike, kakršne omogoča uporaba spleta. Strip združuje moč dveh za človeka najpomembnejših načinov izražanja slike in besed, pri čemer lahko prerašča skupek besedilnega in slikovnega gradiva. Študija Adele Železnik, muzejske svetovalke iz Moderne galerije, je obravnavala strip na Slovenskem in uporabo stripa v muzejsko-galerijski pedagogiki. V natisnjeni obliki njen prispevek prinaša tudi prve objave risb ‘Stric kuli’ izpod peresa Marka Pogačnika in izbrane objave Lavričeve ‘Diareje’.

V popoldanskem delu posvetovanja je mag. Cvetka Sokolov spregovorila o svojih izkušnjah in spreminjanju razumevanja ilustracije ob lastnem pisanju ilustriranih knjig za mlade in ob tesnem sodelovanju z ilustratorjem Petrom Škerlom. O svojem delu v programu tehnik računalništva na TŠC Nova Gorica je spregovorila Bojana Modrijančič Reščič in predstavila razne dosežke dijakov.

Integralna besedila vseh prispevkov, ki so bila predstavljena na posvetovanju, prinaša zbornik Vloga slikovnih sestavin pri sporazumevanju (ZRSŠ, 2011), ki ga je mogoče  kupiti pri založbi ZRSŠ.

Glavnina popoldanskega dela strokovnega posvetovanja je bila namenjena okrogli mizi na temo: Kaj, koliko in kako beremo? Na anketo BDS je v letih 2010 in 2011 odgovorilo 549 bralcev, obdelanih je bilo 121 vprašalnikov moških bralcev in 424 bralk. Glavnino med njimi predstavljajo bralci, ki bolj ali manj redno obiskujejo knjižnice – večino odgovorov so namreč zbrale splošne knjižnice v Sloveniji in pa BDS s spletno anketo. Odgovori so bili obdelani glede na starost bralcev. Vnos rezultatov in obdelavo vseh zbranih podatkov je vodila dr. Sonja Pečjak, ki je poudarila, da vzorec sicer ni reprezentativen, kljub temu pa precej dobro odraža bralne navade slovenskih bralcev, obiskovalcev knjižnic. O posameznih skupinah so poročale mag. Tilka Jamnik (o branju starejših bralcev), Nadja Mislej Božič (o branju rednih obiskovalcev knjižnic), Ivanka Učakar (o branju učencev in dijakov) in dr. Veronika Rot Gabrovec (o branju študentov).  O svojem lastnem branju, uporabi spleta in vpliva le-tega na jezik in sporazumevanje so na zanimiv in ustvarjalen način poročali tudi dijaki Šolskega centra, SŠ za kemijo, elektroniko in računalništvo pod mentorstvom dr. Tanje Jelenko in Irene Sojč.

Strokovnega posvetovanja BDS 2011 se je udeležilo 107 udeležencev iz raznih šol in drugih institucij, vsi prijavljeni udeleženci so dobili zbornik strokovnega posvetovanja z integralnimi besedili vseh predstavitev (v skupnem obsegu 124 strani). Strokovno posvetovanje se je zaključilo ob 17.30.

Organizacijo in izvedbo posveta BDS so denarno in drugače podprli Javna agencija za knjigo RS, Cankarjev dom v Ljubljani in ZRSŠ. Vsem se društvo toplo zahvaljuje za pomoč.

Dr. Meta Grosman

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.