Motivacija, ustvarjalnost, več branja (Motivation, creativity, more reading)
http://www.yourhost.is/islenska-lestrarfelagid/startsida-/-english.html

Udeleženci posvetovanja v Reykjaviku (foto: Barbara Hanuš):
Andrej Jalen, Ann-Sofie Selin, Sabina Hribar, Tilka Jamnik, Aksinja Kermauner

V organizaciji Islandskega bralnega društva in v sodelovanju z IDEC in FELA je bila konferenca 13. in 14. junija 2012 v islandski prestolnici Reykjavik, ki je letos tudi Unescovo mesto literature (http://bokmenntaborgin.is/en/). Potekala je na Pedagoški fakulteti islandske univerze (https://english.hi.is/school_of_education/school_of_education), ki je v svoji knjižnici v ta namen pripravila obsežno razstavo gradiva o bralni pismenosti in izobraževanju.

Na konferenci je bilo okrog 200 udeležencev, od tega dobra polovica aktivnih. Seveda je bilo največ udeležencev iz Islandije in drugih nordijskih dežel, vendar tudi iz ZDA, Velike Britanije, Izraela, Južne Afrike idr. Iz Slovenije nas je bilo sedem udeležencev, vsi smo bili aktivni: dr. Aksinja Kermauner: poster Motivacija za branje – tipne slikanice za vse, ne le za slepe otroke; Andrej Jalen: poster Motivacija za branje – Predstavitev pravljice Rdeča kapica s pravljičnim nahrbtnikom, z branjem knjige, z igranjem z lutko in z vključevanjem otrok; mag. Barbara Hanuš: referat Kako promovirati branje v šolah; Božena Kolman Finžgar: referat Klasične pravljice – motivacija za branje in ustvarjalnost; Sabina Hribar: poster Tabu teme v pravljicah za predšolske otroke v treh slovenskih ustanovah; Irena Miš Svoljšak in mag. Tilka Jamnik: poster Festival mladinske književnosti Bralnice pod slamnikom.

Na konferenci, katere tema je bila Motivacija, ustvarjalnost, več branja, sta bila le dva plenarna referata, ki sta pravzaprav predstavila dve glavni podtemi. Ameriški raziskovalec in profesor literature dr. William G. Brozo je v referatu z naslovom Closing the Reading Achievement Gap for Boys: Engaging Texts, Engaging Practices (Motiviranje fantov za branje: privlačna besedila, privlačni načini) povzel in predstavil različne pristope, ki motivirajo fante za branje. Po vsem razvitem svetu ugotavljajo, da fantje (predvsem priseljenci) v primerjavi z dekleti berejo manj in dosegajo v glavnem slabše bralne rezultate. Toda pomembno je, da fantje berejo literaturo, in sicer predvsem zaradi dveh razlogov: ker so moški še vedno prevladujoči v politiki in drugih javnih sferah in ker so razne oblike delikventnega obnašanja povezane z nižjo bralno pismenostjo. Fante motivirajo za branje literature predvsem besedila, povezana z njihovimi zanimanji in prakso (raziskovanje, zgodovina, družboslovje idr.), cross-over in online besedila, nadalje obravnava v bralnih in debatnih klubih idr. Nujno je posebej načrtovati motiviranje fantov za branje znotraj skupnega učnega načrta za fante in dekleta. Dr. Brozo je izdal več knjig, predvsem o branju fantov http://www.goodreads.com/author/list/537158.William_G_Brozo

O tej temi govori tudi na: http://www.youtube.com/watch?v=T7X7ZsDqJz0

Islandski pisatelj, kritik in založnik Gudmundur Andri Thorsson je za naslov svojega prispevka vzel verz Boba Dylana »I let you be in my dreams if I can be in yours« (Dovolim ti biti v mojih sanjah, če sem jaz lahko v tvojih). V poetičnem zanosu je poskušal razložiti, kakšen jezik je islandščina in da se Islandci poistovetijo predvsem z jezikom. Med drugim je poudaril, da je interakcija med pisateljem in bralcem/bralci močna ustvarjalnost, včasih tudi nevarna, saj bralec na podlagi avtorjevih besed tvori svoje predstave.

Sicer pa so predstavitve referatov in posterjev – vsega skupaj jih je bilo več kot 100 –   potekale v več vzporednih sekcijah, večinoma v angleščini, nekatere pa tudi v nordijskih jezikih in v ruščini. Slovenski udeleženci smo se praviloma razdelili v različne sekcije, da bi vsi skupaj čim več pridobili. V nadaljevanju na kratko povzemam vsebinske sklope.

Za dvig bralne pismenosti:
– Predstavljeni so bili rezultati bralnih dosežkov islandskih otrok v PISA 2009 in kot posledica sprejeti ukrepi za spodbujanje razvoja pismenosti pri vseh šolskih predmetih, predvsem pri matematiki in naravoslovnih predmetih; predstavljeni so bili tudi izsledki angleške raziskave med otroki, starimi 7-11 let o tem, kako branje vpliva na razvoj pisanja.
– Učitelji strokovnih predmetov npr. na Portugalskem se še vedno vsi ne zavedajo, da so obenem tudi učitelji branja; učenci tako nimajo prave priložnosti, da bi z branjem strokovnih besedil gradili in dokazovali svoje znanje; z branjem se učijo pravzaprav še največ priseljenci, ker učitelji pač ne znajo njihovih jezikov, da bi jih poučevali.
– Evropsko združenje za boljši ravoj pismenosti (European Union High-Level Group on Literacy) je bilo ustanovljeno leta 2011 kot posledica slabih rezultatov PISA 2009: deset strokovnjakov, ki jih vodi nizozemska princesa Laurentien, raziskuje strokovno usposobljenost učiteljev in učna sredstva ter pripravlja učinkovitejši načrt za boljši razvoj pismenosti. (Prvič bo predstavljeno na konferenci “Literacy for All” v Nikoziji, 5. in 6. septembra 2012.)

Učenje branja v večjezični in večkulturni situaciji, učenje otrok s posebnimi potrebami idr.:
– Predstavljeni so bili referati jezikovno (spo)razumevanje priseljencev v grškem vrtcu; učenje finščine kot drugega jezika z branjem; staroselski mladi bralci v Kanadi idr.
– Za uspešen bralni razvoj otrok v večjezični situaciji naj bi vsi učitelji vedeli, kateri jezik je materni oz. prvi jezik otrok, upoštevali naj bi njihove različne kulture, vgrajevali njihove posebnosti v učenje branja v jeziku okolja in v učenje sploh.
– Razpravljali so o vlogi izobraževanja in branja v vzgoji rejniških otrok ter o disleksiji kot skupnem izzivu učiteljev branja (v več nordijskih državah in v Nemčiji).

Izobraževanje učiteljev:
– Učiteljevo znanje in pedagoške veščine vplivajo na razvoj branja in pisanja učencev; izbor učnih strategij vpliva na njihov bralni razvoj; pomembno je, kako učitelji upoštevajo bralni predrazvoj otroka v prvih razredih osnovne šole.
– BaCuLit – Comenius je projekt s partnerji v sedmih evropskih državah, ki si prizadeva  razviti kurikulum za izobraževanje učiteljev za branje literature.
– Učitelji v okviru ALM (Authentic Literacy Model) raziskujejo, kako obravnavati integralna literarna besedila (spoznavanje neznanih besed, poglobljeno branje, preverjanje razumevanja, pisno ustvarjanje po branju); pomembno je kritično vrednotenje literarnih besedil v razredu.
– Npr. na Univerzi Erfurt so posneli DVD o novih oblikah motiviranja in ga poslali vsem osnovnim šolam na Saškem.

Razvoj bralne motivacije pri otrocih in mladini, oblike motiviranja:
– Motivacija je za učenje osrednja in temeljna: kaj vse motivira otroke za branje; kaj ovira uspešne sodelovalne pristope k literaturi oz. kaj vse lahko ovira usvajanje besedila v razredu. Strategije in kompetence za razvoj razumevanja in motivacije; medpredmetno povezovanje in spodbujanje branja.
– Pomen bralno spodbudnega okolja, vloga staršev in šole: pomembna je kakovostna vloga staršev pri bralnem razvoju otrok, zgolj dostopnost do knjig, TV in računalnika v domačem okolju ni dovolj.
– Izobraževanje otrok naj bi bilo povezano z razvedrilom: pomen delovnih zvezkov oz. bralnih dnevnikov.
– Pisanje podob oz. risanje črk in številk kot motivacija za zgodnje učenje branja in pisanja; pripovedovanje zgodb spodbuja govorni in bralni razvoj; norveški nevrolingvistični pristop k razvoju pripovedovanja (Tell-a-Tale Project).
– Metode za uspešnejše branje: rednost vaj je bolj pomembna kot dolžina, hkratno glasno branje učencev (buzzing reading), 5 minut branja vsako šolsko uro, branje za lahko noč, glasno branje odraslih otrokom.
– Sodelovalno pisanje: cilj je poglobiti zavedanje učencev o lastnem jeziku in interakciji, spoznati koncepte jezika, postati odgovornejši dejavnik v družbi.
– Uporabiti privlačne (pustolovske) zgodbe, fotografiranje, film … pa vendar tudi glasno branje, izdelovanje knjige, pisanje glavni osebi, avtorju besedila idr., literarne serije in skupno branje iste knjige v dvojici/paru kot spodbuda za branje.
– Ustvarjalnost je ključ do tega, da angažiramo srednješolce za jezikoslovje, branje in pisanje: določiti cilje, spodbujati lasten izbor bralnega gradiva, upoštevati njihove interese in vključevati to, kar radi počnejo, vzpodbujati socialno interakcijo, uporabljati manjše nagrade, spodbujati branje in pisanje za učenje.
– Spodbujanje bralnih zmožnosti z novimi vizualnimi mediji; motiviranje učencev za branje poučnih besedil na računalniških urah; motivacija za razvoj pismenosti z virtualnimi igrami; spodbujanje zanimanja za poezijo s fotografijo v večjezični situaciji; ugledališčenje besedil, uporaba TV in spleta idr. za utrditev jezikovnega razvoja in razumevanja.
– Spodbujanje prostočasnega počitniškega branja: otroci samostojno v razredu predstavijo svoje bralne programe.
– Teden knjig za otroke in mladino, npr. po vsej Rusiji združuje šole, splošne knjižnice, medije in druge dejavnike; na sklepnih prireditvah knjižnice nagradijo svoje naj bralce, naj bralne šole in naj bralne družine.

Več in »vse« v knjigi povzetkov: http://www.felaliteracy.org/files/book_of_abstracts_v2.pdf. Med povzetki sem našla tudi tole zanimivost: Kaj sporoča otroška in mladinska literatura o branju; ali književni junaki (radi) berejo in spodbujajo mlade bralce k branju? (Velika Britanija: referenca Hollindale, P. (1997) Signs of Childness in Children s Books). Morda bi bilo zanimivo pregledati, kaj sporočajo o branju književni junaki v (sodobni) slovenski mladinski literaturi …

Zapisala: Tilka Jamnik v sodelovanju z drugimi slovenskimi udeleženci konference

Včlanite se

Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate sooblikovati dejavnosti, povezane s promocijo branja, širjenjem bralne kulture, navduševanjem za pogovore o knjigah in podobno.
Pristopna izjava (pdf, 409 KB)

Namenite nam del dohodnine

Če menite, da je naše delo v slovenski družbi pomembno, vas vabimo, da nam namenite del dohodnine: do 1 % denarja, ki ga sicer prejme država, lahko namenite upravičencu (enemu ali več), ki ga izberete sami. Med možne prejemnike sodi tudi Bralno društvo Slovenije. Več ...

NMSB 2023

Nacionalni mesec skupnega branja 2022

Pot knjige

Skupaj za JAK smo pripravili potujočo razstavo 12 plakatov o nastajanju knjige. Za en izvod skrbi BDS. Ta že več let uspešno kroži po slovenskih šolah in kulturnih ustanovah. Izposoja je brezplačna, plakate je treba le prevzeti in jih vrniti na dogovorjeni naslov v Ljubljani. Navadno je razstava na eni lokaciji okrog 1 meseca. Kadar je interesa več, je treba na plakate nekoliko počakati. Zato vabimo vse zainteresirane, da se za dogovor oglasite na e-pošto savina.zwitter@gimb.org. E-knjižica s plakati je brezplačno na voljo tudi na https://www.biblos.si/kategorija/stripi-in-mange.